S spremembo političnega sistema in novo slovensko ustavo leta 1991 je ZKO ostala brez »ustanovitelja« Socialistične zveze delovnega ljudstva in na državni ravni se nikomur ni mudilo z iskanjem pravnih podlag za nemoteno delo občinskih in nacionalne zveze. Velika vztrajnost, potrpežljivost, skromnost in zagnanost vseh od društvenega, občinskega do nacionalnega nivoja so pripomogli, da ni vse skupaj razpadlo in propadlo, čeprav je začelo število društev hitro upadati po vsej Sloveniji in nekatere občinske zveze so z delovanjem tudi prenehale. K sreči je koprska mestna oblast imela do zveze in društev vseskozi zelo odgovoren odnos in zavedali so se, da bi smrt nekaj deset društev in strokovne strukture Zveze prinesla nepopravljive posledice, ki jih ne bi bilo mogoče popraviti v desetletju in več.
Trma in nepopustljivost sta botrovali, da se niso prepustili usodi, ki jo je namenjala politika. Pomembno je to, da imata koprska in slovenska ljubiteljska kultura izjemno čvrste in globoke korenine in uspešno opravlja svoje poslanstvo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zagnanost in ustvarjalna moč ljubiteljev je doslej preživela mnogotere spremembe političnih, državnih in pravnih sistemov in tako bo tudi v prihodnje.
Čas v katerem živimo nas nenehno sili v tehtanje odločitev o koristnosti porabe prostega časa in s tem povezanih naporov z vidika prijetnih koristi; materialne koristi vse pogosteje usmerjajo naše odločitve. Kako se ob takem razmišljanju vključiti v kulturno društvo, v katerem ne moreš nič zaslužiti, nasprotno, tvoja aktivnost terja tudi prevzem določenih stroškov. Tisoči občanov, ki aktivno delujejo v kulturnih društvih, dokazujejo, da je ob delu potrebno in koristno poskrbeti tudi za sprostitev, druženje in uresničevanje tistih posameznikovih sposobnosti, ki človeka bogatijo, razbremenjujejo in koristijo dobremu razpoloženju nas samih in vseh gledalcev in poslušalcev na naših prireditvah.
V društvih si prizadevajo nenehno izboljševati rezultate kar pa zahteva določene mentorje katere je potrebno pošteno plačati. Društva se pri tem letno srečujejo z materialnimi in finančnimi problemi kar privede tudi do razmišljanja prekinitve dejavnosti določenega društva. V Kopru Zveza žal nima lastnega prostora kjer bi lahko društva, ki so člani Zveze nemoteno delovala in prikazovala lastne stvaritve. Zavedati pa se moramo, da so društva tista, ki ohranjajo, gojijo in ponašajo naše šege, navade in običaje, doma kakor tudi v širnem državnem prostoru in izven njega.
