O društvu
Narod, ki se ne zaveda svojih korenin je obsojen na propad. Še kako dobro se zavedajo svojih korenin in njihovega pomena v Kulturnem društvu Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki s svojim delovanjem že od leta 1996, ko je bilo društvo ustanovljeno, neprekinjeno delujejo z veliko mero spoštovanja do naših prednikov, ki so izoblikovali zgodovino.
V Kulturnem društvu Šavrini in anka Šavrinke se zavedajo pomena ohranjanja narečja in vse ostale kulturne dediščine. Zavedajo se, da je velik del dediščine propadel in je zato za večno izgubljen. Prav to jim je vzpodbuda, da nenehno raziskujejo in se oprijemajo vsakega pričevanja, ki jim je podan. Vse skrbno zapišejo in ob pravem trenutku uporabijo. Spomini zbledijo in se počasi zbrišejo. Prav tako so ponosni na naravno dediščino ki nam je dana. Lepote krajev v katerih živimo z veseljem razkrijejo ljudem, turistom, romarjem, ki obiščejo naše kraje. Radi se odzovejo povabilom iz OŠ, da jim razkažejo naravne lepote (naravni most, spodmole, kale, bruhalnike, rastje in še marsikaj). Za sodelovanje z mladimi so pripravili kar nekaj projektov s katerimi se predstavljajo tudi v vrtcih. Pri tem je prisotno nevsiljeno, spontano medgeneracijsko sodelovanje. Tako so otroci spoznali kako nastane volnena preja in pletena nogavica; iz česa in kako se skuha kava…..
V povprečju se člani in članice oblečejo v značilna oblačila 54 krat v enem letu. V 2018 so s ponosom zapisali število 58. Naporno, a zavrnili niso nobenega povabila in tako izpolnili vsa pričakovanja.
V društvu tli posebna moč in želja, da bi istrsko dušo preprostega človeka Istrijana predstavili čim širši množici ne le doma, temveč tudi drugod. Nekaj posebnega je ples s plenerji in nošnja plenerjev. Šavrinko predstavijo kot iznajdljivo, pošteno, močno, pokončno žensko, ki je pomagala s svojim delovanjem preživljati številčno družino. Besede so skrbno izbrane, spoštljive in polne čustvenega naboja, da sežejo poslušalcem do duše. Da, pomagala je preživeti slovenske rodove. Marsikdaj je prelisičila tudi oblast.
Poleg številnih krajših prizorov ali skečev, so odigrali kar nekaj komedij. Vrsto let so se udeleževali pustnih prireditev, kjer so predstavljali etnološko masko »Cunder« in vse spremljevalne like. Posneli so igrano dokumentarni film režiserja Marjana Frankoviča »Noč je moja dan je tvoj«, oddajo TV Kopra NA OBISKU. Prav tako so prisotni na video posnetku o zgodovinskih mestih Slovenije.
V preteklem letu so od ZKD MOK dobili priznanje za izjemne dosežke.
Kje vse so prisotni? Spisek je zelo dolg. Identiteto istrskega človeka so ponesli tudi izven meja. V Italiji - niz nastopov v zamejstvu in vse do Benetk, v Avstriji in na Hrvaškem.
Načrtov imajo še mnogo. Upajmo, da se uresničijo.