ŽERJAVICA: Zbor Slovenske filharmonije - DIHI ob 70. letnici Alda Kumarja

Rdeča nit letošnjega Biennala Koper 2024 je ogenj. Pravi ogenj festivala, ki bo od 29. 11. do 3. 12. 2024, napovedujejo 3 iskre. Festival pa bomo zaključili z žerjavico, ki bo tlela, kot pogled v prihodnost, 4. 12. 2024

Koncert v okviru cikla ŠELESTENJA

v sodelovanju z Zavodom za mladino, kulturo in turizem

Zbor Slovenske filharmonije

dirigentka: Ana Erčulj

Vstopnice v predprodaji: 𝟓 𝐄𝐔𝐑Na dan dogodka: 𝟏𝟎 𝐄𝐔𝐑
Na dan dogodka bo nakup možen tudi od 19.30 dalje v Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega, Koper.
PRISKRBITE SI VSTOPNICO: https://www.eventim.si/.../festival.../performance.html

Festival Šelestenja organizira 𝑍𝑎𝑣𝑜𝑑 𝑧𝑎 𝑚𝑙𝑎𝑑𝑖𝑛𝑜, 𝑘𝑢𝑙𝑡𝑢𝑟𝑜 𝑖𝑛 𝑡𝑢𝑟𝑖𝑧𝑒𝑚 𝐾𝑜𝑝𝑒𝑟 ob podpori 𝑀𝑒𝑠𝑡𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑐̌𝑖𝑛𝑒 𝐾𝑜𝑝𝑒𝑟 in 𝐷𝑟𝑢𝑠̌𝑡𝑣𝑎 𝑝𝑟𝑖𝑗𝑎𝑡𝑒𝑙𝑗𝑒𝑣 𝑔𝑙𝑎𝑠𝑏𝑒 𝐾𝑜𝑝𝑒𝑟

PROGRAM

Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993    

        Storu si je lepi vrt

        Jeno leto je pasalo 

        Za mikinega otročića

        Ku en šaltin 

        Šaltin II

        Dva lepa pušljića 

        Moja mati ćűha kafe 

        Ku je muj uače

        Zigo zigo zago 

        Kantaj Nineta

Magdalenca (ljudska iz Tolmina), 1996 

In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016

Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979

… in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978

Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 

POGOVOR s skladateljem, vodi dirigentka Ana Erčulj

Turist (Iztok Geister Plamen, Aldo Kumar), 1987

Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018

        Kazaška 

        Polnoč

        Še zadnji zvon 

Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994

Istrska suita, 1985

        Ki če mojo travo kosit

        Mile mi moje škalice

        Cara mamma marideme

        Vilota

        Dajte, dajte

Aldo Kumar je po končani gimnaziji Jurija Vege v Idriji študiral glasbeno pedagogiko in kompozicijo v Ljubljani. Večino časa je deloval kot skladatelj v svobodnem poklicu. Trenutno je redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Njegov skladateljski opus obsega zborovsko, solistično, komorno, vokalno-instrumentalno, scensko in filmsko glasbo. Stalno sodeluje z različnimi dirigenti in poustvarjalci (Marko Letonja, Simon Krečič, Milko Lazar, Bojan Gorišek, Anton Nanut, Uroš Lajovic, Ana Erčulj, Simon Robinson, Marko Munih, Matjaž Šček, James Judd, David de Villiers, Patrick Fournillier, Loris Voltolini, En Shao, David Harman in mnogi drugi). Njegove kompozicije so bile izvedene na mnogih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Orkester Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenija na svojih gostovanjih v tujini redno izvajajo tudi dela Alda Kumarja (gostovanja po Južni Ameriki in Kitajski). Je ustanovitelj in vodja glasbene skupine Anbot. Kot skladatelj scenske glasbe je napisal in posnel glasbo za več kot 100 scenskih produkcij. Sodeluje z vsemi najpomembnejšimi gledališkimi ustvarjalci v našem prostoru. Je avtor glasbe za številne celovečerne in dokumentarne filme. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim Kozinovo nagrado (2021), nagrado Prešernovega sklada (2010), Zlato ptico (1984), nagrado Sterijevega pozorja za scensko glasbo (1987), prvo nagrado za filmsko glasbo na mednarodnem filmskem festivalu Montagna v Trentu (2000), nagrado ansambla Slovenicum, nagrado APZ Tone Tomšič in kar tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo (2003, 2004 in 2005). Njegove zborovske kompozicije so postale stalni repertoar mnogih zborovskih zasedb in so bile izvajane na vseh kontinentih sveta.


Začetek organiziranega zborovskega udejstvovanja na Slovenskem je mogoče poiskati v delovanju predhodnic Slovenske filharmonije. Tako vemo, da je lasten vokalni sestav imela že Filharmonična družba in z njim oblikovala koncerte od konca 18. stoletja naprej. V 19. stoletju, v času močnih narodnostnih teženj, je svoj zbor, katerega člani so z uspehom nastopali že tudi v tujini, ustanovila osrednja slovenska glasbena organizacija Glasbena matica. Po drugi svetovni vojni in razpustitvi Glasbene matice je zbor ponovno zaživel kot del Slovenske filharmonije. Leta 1976 se je profesionalna zborovska tradicija za nekaj časa prekinila, in sicer vse do leta 1991, ko je bil kot društvo posebnega družbenega pomena na novo ustanovljen poklicni sestav Slovenski komorni zbor, ki od leta 1998 deluje v okviru Slovenske filharmonije.
Zbor je kar dve desetletji vodil Mirko Cuderman, od leta 2012 do danes pa so se kot umetniški vodje zvrstili Martina Batič, Borut Smrekar in Gregor Klančič. Poleg najvidnejših slovenskih dirigentov so ga vodili tudi številni ugledni mednarodni umetniki, kot so Eric Ericson, Tõnu Kaljuste, Grete Pedersen, Kaspars Putniņš, Günther Theuring in Stephen Layton. Zbor v sklopu svojih abonmajskih ciklov pripravlja koncerte, na katerih izvaja a cappella in vokalno-instrumentalno glasbo, ter redno sodeluje pri izvedbi vokalno-instrumentalnih del z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot edini poklicni koncertni vokalni sestav v Sloveniji se v veliki meri posveča ohranjanju domače glasbene dediščine. Od leta 2016 je Zbor Slovenske filharmonije član Evropskega združenja profesionalnih pevskih zborov TENSO.