Zveza kulturnih društev je zrasla iz bogate dediščine kulturnega delovanja delavsko prosvetnih društev Svoboda in Vzajemnost, prerasla najprej v Ljudske prosvete, nato v Zveze svobod in prosvetnih društev.
Sodobno poimenovanje je pridobila na osnovi republiškega Zakona o društvih leta 1986. Zakon je bil popravljen l. 1991, pomembna je izločitev političnega nadzora, nadzor pa je bil po novem dodeljen upravnemu organu skozi postopek registracije. Leta 1995 pa je bil sprejet nov Zakon o društvih, ki je prinesel današnje poimenovanje.
V Kopru pa je bila prehojena pot tako:
- Slovensko hrvaška prosvetna zveza Koper (od l. 1948 do marca 1953, ko je bila ukinjena; v času od aprila 1953 do septembra 1955 je delovala samoiniciativno).
- Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Koper (od junija 1957do decembra 1961).
- Občinski svet svobod in prosvetnih društev Koper (preimenovanje od januarja 1962 do decembra 1964).
- Zveza kulturnih prosvetnih organizacij Koper (preimenovanje od januarja 1964 do decembra 1977).
- Zveza kulturnih organizacij Koper – ZKO Koper (preimenovanje od januarja 1978 do oktobra 1997).
- Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper – ZKD MO Koper (preimenovanje od novembra 1997 dalje do danes).
S spremembo političnega sistema in novo slovensko ustavo leta 1991 je ZKO ostala brez »ustanovitelja« Socialistične zveze delovnega ljudstva in na državni ravni se nikomur ni mudilo z iskanjem pravnih podlag za nemoteno delo občinskih in nacionalne zveze. Velika vztrajnost, potrpežljivost, skromnost in zagnanost vseh od društvenega, občinskega do nacionalnega nivoja so pripomogli, da ni vse skupaj razpadlo in propadlo, čeprav je začelo število društev hitro upadati po vsej Sloveniji in nekatere občinske zveze so z delovanjem tudi prenehale. K sreči je koprska mestna oblast imela do zveze in društev vseskozi zelo odgovoren odnos in zavedali so se, da bi smrt nekaj deset društev in strokovne strukture Zveze prinesla nepopravljive posledice, ki jih ne bi bilo mogoče popraviti v desetletju in več.
Trma in nepopustljivost sta botrovali, da se niso prepustili usodi, ki jo je namenjala politika. Pomembno je to, da imata koprska in slovenska ljubiteljska kultura izjemno čvrste in globoke korenine in uspešno opravlja svoje poslanstvo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Zagnanost in ustvarjalna moč ljubiteljev je doslej preživela mnogotere spremembe političnih, državnih in pravnih sistemov in tako bo tudi v prihodnje.
Čas v katerem živimo nas nenehno sili v tehtanje odločitev o koristnosti porabe prostega časa in s tem povezanih naporov z vidika prijetnih koristi; materialne koristi vse pogosteje usmerjajo naše odločitve. Kako se ob takem razmišljanju vključiti v kulturno društvo, v katerem ne moreš nič zaslužiti, nasprotno, tvoja aktivnost terja tudi prevzem določenih stroškov. Tisoči občanov, ki aktivno delujejo v kulturnih društvih, dokazujejo, da je ob delu potrebno in koristno poskrbeti tudi za sprostitev, druženje in uresničevanje tistih posameznikovih sposobnosti, ki človeka bogatijo, razbremenjujejo in koristijo dobremu razpoloženju nas samih in vseh gledalcev in poslušalcev na naših prireditvah.
V društvih si prizadevajo nenehno izboljševati rezultate kar pa zahteva določene mentorje katere je potrebno pošteno plačati. Društva se pri tem letno srečujejo z materialnimi in finančnimi problemi kar privede tudi do razmišljanja prekinitve dejavnosti določenega društva. V Kopru Zveza žal nima lastnega prostora kjer bi lahko društva, ki so člani Zveze nemoteno delovala in prikazovala lastne stvaritve. Zavedati pa se moramo, da so društva tista, ki ohranjajo, gojijo in ponašajo naše šege, navade in običaje, doma kakor tudi v širnem državnem prostoru in izven njega.