Ostala društva

Kulturno društvo Pobegi - Čežarji

O društvu

Bogata in trdoživa dediščina društev ter posameznikov na področju kulture v Čežarjih in Pobegih je dobra popotnica današnjemu Kulturnemu društvu Pobegi - Čežarji.


V Pobegih je že leta 1900 nastalo Pevsko in bralno društvo »Ilirija«, ki je štelo 107 članov. Pod njegovim okriljem je deloval 50 članski pevski zbor. Leta 1903 pa so člani z lastnimi sredstvi in posojilom zgradili Narodni dom, ki mu domačini pravimo »društvo«, kjer so se odvijale kulturne in družabne prireditve. V Čežarjih je odločitev za ustanovitev lastnega pevsko-bralnega in godbenega društva z imenom »Volarič« dozorela leta 1908. 

Uspešno kulturno delovanje društev je prekinila prva svetovna vojna, po njej pa so bila društva prepovedana, ohranila se je le godba. V Čežarjih je bila leta 1920 ustanovljena mladinska godba, ki jo je vse do leta 1950 vodil samouki domačin Karlo Valentič. Glasbeno sceno so popestrili tudi harmonikarji iz Čežarjev in Pobegov, ki so spremljali vojaške obveznike na nabor, zaigrali na porokah in drugih osebnih praznikih.

V letu 1940 so v Čežarjih ustanovili tamburaški orkester. Učitelj je bil Jože Miklavčič - Bepi s Plavij. Orkester je deloval manj kot tri leta, ker vojne razmere niso dovoljevale normalnega dela kot so vaje in igranje na javnih mestih. V orkestru so bili v glavnem mladeniči iz Čežarjev, ki so igrali violino, mandolino, kitaro, harmoniko in baterijo.

Kmalu po koncu druge svetovne vojne so se začeli zbirati tako godci kot pevci, najprej v vsaki vasi posebej, leta 1947 pa so se združili v Prosvetno društvo »Zvezda« Čežarji - Pobegi, pod okriljem katerega sta s presledki ves čas delovala pevski zbor in godba, od leta 1950 pa tudi dramski krožek. Društvo so vodili vaški učitelji. Staro godbo je leta 1950 prevzel Čežaran Fabio Vatovec in ustanovil mlado godbo na pihala, ki je štela 30 članov ter mešani pevski zbor s 25 člani. Obe godbi je leta 1953 združil. Leta 1954 je Fabio Vatovec ustanovil ansambel »Veseli veter«, prvo tovrstno zasedbo na obali, ki je izvajala zabavno glasbo. Skupina je igrala na koprskem in širše več kot 25 let, s presledki vse do leta 1993 na zadnji »Čežaranski fešti«. Leta 1960 je Fabio Vatovec prevzel vodenje godbe na pihala v Sv. Antonu, 1973 vodenje Lovskega pevskega zbora Dekani in 1987 vodenje godbe na pihala iz Buzeta.

Današnje »Kulturno društvo Pobegi - Čežarji« je bilo registrirano leta 1999. Je naslednik predhodnih društev in ima zato v svojem grbu Narodni dom, ki predstavlja hram kulturnega in družabnega življenja obeh krajev. Leta 2005 je bila v okviru društva ustanovljena domača pevska skupina in leta 2009 Mladinska Dramska skupina Pobegi - Čežarji. Ob občinskem prazniku leta 2010 je društvo prejelo priznanje z veliko plaketo MOK za obujanje istrskih običajev in prenašanju ljudskega izročila iz roda v rod. Leta 2011 je društvo prejelo krajevno priznanje 2. oktober za viden prispevek h kvalitetnemu razvoju kulturnega in družabnega življenja krajanov KS Pobegi - Čežarji.

V programu društva so športno rekreativni dogodki, ki zajemajo aktivnosti kot so kolesarski izleti, športne igre, pohodi, literarni večeri z gostovanjem pesnikov in pisateljev, razstave rokodelskih orodij, izdelkov domače obrti in likovnih del. 

Predvsem prepoznavna je tradicionalna šagra Pobegi - Čežarji, na kateri so se predstavile mnoge domače glasbene skupine in Črne šagre, ki so na odru gostile slovenske heavy metal bende.

Novodobni trend društva je na odrih Narodnega doma Pobegi in na igrišču ob Zadružnem domu Pobegi - Čežarji, predstaviti in promovirati krajanke in krajane, ki so aktivni na različnih glasbenih področjih kot so instrumentalne skupine, solistični nastopi pevcev in glasbenikov, zborovske zasedbe in ostalih kulturnih, športnih, gospodarskih ter drugih področjih. Pri organizaciji in izvedbi dogodkov sodelujemo z društvi v naši Krajevni skupnosti, v planu pa je širitev povezovanja z društvi širše okolice in tujine. 

V društvu bodo bogato kulturno dediščino Čežarjev in Pobegov ohranili tudi z zapisovanjem Čežaranščine in Pobežanščine ter z izdajo slovarja trajno ohranili živo naše narečje.